Leta 2000 je začelo naraščati zanimanje o neoperativnem zdravljenju sprednje križne vezi (ACL) na podlagi obetavnih raziskav, ki kažejo, da se športniki (tako elitnih kot neelitnih), vrnejo na svojo raven igranja športa pred poškodbo brez operacije ACL.
Rezultati študije Myklebust idr. (2003) so pokazali, da se je v skupini 79 elitnih rokometašev, ki so si poškodovali ACL, 22 rokometašev poskušalo vrniti v šport na prejšnjo raven brez operacije ACL. Kar 82% jih je nadaljnja 4 leta uspelo ostati na istem nivoju tekmovalnega športa! Skupina, ki si je operirala ACL se je le v 58% vrnila na svojo raven športa pred poškodbo za nadaljnih 3,8 let tekmovalne kariere. Poleg tega si je 22% rokometašev iz operirane skupine ponovno strgalo ACL. Še bolj zanimivo pa je bilo to, da pri preučevanju dolgoročnih rezultatov med dvema skupinama (povprečno 7 let po poškodbi) ni bilo bistvenih razlik v stopnji osteoartroze (degeneraciji sklepnega hrustanca), epizod bolečine, nestabilnosti, funkciji in kakovosti življenja.
Medtem so Hurd idr. (2008) v poznih 90-ih in zgodnjih 2000-ih spremljali več kot 300 neelitnih športnikov, ki so si poškodovali ACL. Ena njihovih ključnih ugotovitev je bila, da je bilo po fizioterapevtski obravnavi 42% sodelujočih v raziskavi potencialnih ”coperjev” – kar pomeni, da so kljub temu, da nimajo ACL, ugotovili, da imajo močno, stabilno, funkcionalno koleno – in so jih spodbujali k nadaljevanju po neoperativni poti, dokler so to želeli.
72% teh potencialnih ”coperjev” se je počutilo tako dobro, da so se v naslednjih 10 letih v določenem trenutku odločili, da se vrnejo na svojo raven športa pred poškodbo (kar je vključevalo športe kot so košarka, nogomet, rokomet itd.). Po 10 letih spremljanja se 40% potencialnih ”coperjev” še vedno ni operiralo ACL, preostalih 60% se je na koncu odločilo za operacijo.
Frobell idr. (2010) so objavili prvi in edini tovrstni članek (do danes), ki je pokazal, da med primerjavo med skupinami (1. operacija ACL, 2. brez operacije ACL)ni bistvenih razlik glede na funkcijo, kakovost življenja in stopnjo telesne aktivnosti v obdobju dveh let. Bolniki, ki so si poškodovali ACL, so bili naključno dodeljeni bodisi za operacijo ACL, bodisi za možnost odložitve operacije, kadarkoli so jo želeli imeti.
Še boljše pri tej študiji je bilo, da so isti avtorji nato po petih letih po začetni poškodbi spet sledili isti skupini bolnikov in ugotovili, da med obema skupinama še vedno ni bistvenih razlik (funkcija, kakovost življenja, stopnja telesne aktivnosti, spremembe v osteoartrozi) in 50% skupine odložene operacije ACL (samo rehabilitacija) se je še normalno živelo brez operacije ACL!
To čudovito delo Frobella in sodelavcev je resnično spremenilo igro tako zdravstvenih delavcev kot njihovih pacientov. K temu, da lahko stragano sprednjo križno vez rehabilitiramo brez kirurške rekonstrukcije, so nedvomno pomagale visokokakovostne raziskave in nekateri odmevni primeri elitnih športnikov, ki so lahko tekmovali na najvišji ravni brez svoje sprednje križne vezi (Dejuan Blair, brez obeh sprednjih križnih vezi (košarka – NBA), Mickey Mantle poškodovana ACL in medialni meniskus (bejzbol-MLB), primer v Premier ligi, kjer niso poimenovali igralca, Ivica Kostelić (smučanje)).
POVZETEK:
Raziskave kažejo, da se lahko40%-50% ljudi z izolirano poškodbo ACL rehabilitira brez operacije ACL in vrne nazaj na raven igranja športa pred poškodbo (Hurd idr., 2008, Frobell idr., 2013).
V primeru, da niste vrhunski športnik je priporočeno, da po poškodbi opravite vsaj 3 mesece rehabilitacije (vadbene terapije). V primeru, da je koleno stabilno v dinamičnih pogojih in vam ne povzroča dodatnih težav lahko izberete tudi pot brez operacije (Ericsson idr., 2013).
DOBRE INDIKACIJE ZA POT BREZ OPERACIJE SPREDNJE KRIŽNE VEZI
Izolirana poškodba sprednje križne vezi
Prva poškodba ACL (zaenkrat še nimamo podatkov kako uspešni smo lahko ob drugi,tretji… poškodbi ACL)
18-35 let starosti
Manjša poškodba medialne ali stranske vezi, zadnje križne vezi, meniskusa in rahla osteoartroza
Niste profesionalni športnik (dejavniki pri profesionalnih športnikih: starost, pogodba, igralna pozicija, težko si privoščijo 3 mesece rehabilitacije samo za to, da vidijo ali bo uspelo brez operacije)
VIRI:
Ericsson, Y. B., Roos, E. M., & Frobell, R. B. (2013). Lower extremity performance following ACL rehabilitation in the KANON-trial: impact of reconstruction and predictive value at 2 and 5 years. Br J Sports Med, 47(15), 980-985
Frobell et al (2013) – Treatment for acute anterior cruciate ligament tear: five year outcome of a randomised trial. BMJ. 2013 Jan 24;346:f232
Hurd et al (2008) – A 10-year prospective trial of a patient management algorithm and screening examination for highly active individuals with anterior cruciate ligament injury: Part 1, outcomes. Am J Sports Med. 2008 Jan;36(1):40-7.
Mylebust et al (2003) – Clinical, functional, and radiologic outcome in team handball players 6 to 11 years after anterior cruciate ligament injury: a follow-up study. Am J Sports Med. 2003 Nov-Dec;31(6):981-9
BOLEČINA PRI ARTROZI KOLENA in UČINKI VADBE: Znanost zakaj je vadba učinkovita
Osteoartroza (OA), ki jo laično poimenujemo tudi ”obraba sklepa”, običajno ni proces mehanične obrabe. V primeru, da imate OA, vadba ne bo hitreje obrabila vaših sklepov, RAVNO NASPROTNO. Dokazano je, da terapevtska vadba lajša bolečine pri blagi OA in ne škoduje hrustancu (Gay idr., 2016). S tem zapisom se bom poskušal poglobiti v znanost, zakaj bi morali začeti telovaditi, da bi zmanjšali bolečine v kolenu povezane z OA.
Slika 1: Prikazuje osteoartrozo kolenskega sklepa
KAJ SO VZROKI ZA OSTEOARTROZO KOLENA?
Obstaja veliko možnih vzrokov za OA kolena. Pri osebah brez predhodnih poškodb je OA običajno biološko posredovan vnetni proces. V sklepu imamo nešteto beljakovin, citokinov in drugih spojin, ki tvorijo sinovijo (židka, prozorna tekočina v notranjosti sklepov, burz in kitnih ovojnic). Spojine, ki so v naših sklepih podpirajo zdravje in prehrano hrustanca, ko je le ta zdrav.
Spremembe, ki se začnejo dogajati so lahko povod zaradi predhodne poškodbe, našega metabolizma, telesne teže in prehrane. Te spremembe v kolenskem sklepu so podobne tistim, ki so povezane z drugimi kroničnimi bolezenskimi stanji. To vklopi gene v našem DNK-ju, ki poveča proizvodnjo spojin, ki so sovražne zdravju našega hrustanca (Wang idr, 2015). Tako sčasoma porast teh neprijaznih spojin počasi povzroča poškodbe hrustančnih celic. Na dolgi rok to oslabi hrustance in njegovo sposobnost, da prenese stres. Ko hrustanec ne deluje dobro ali če postane tanjši, lahko to povzroči bolečino, vnetje, toploto in otekanje.
Zdi se, da OA povzroča kronično vnetje nizke stopnje. To je enako kronično vnetje katero je vzrok za druge kronične bolezni, kot so diabetes tipa 2 in bolezni srca (Courties, Sellam in Berenbaum, 2017). Velik del kroničnih bolezni, ki vplivajo na nas imajo presnovno etiologijo ali vzrok.
Raziskovalci ugotavljajo, kako vse te beljakovine in snovi v našem kolenskem sklepu vplivajo na zdravje hrustanca in pojavnost OA. Dokazano je, da vadba zmanjšuje koncentracijo beljakovin in spojin, ki škodujejo zdravju hrustanca. Kot odgovor na vadbo se začne sproščati IL-10, ki je zaščitna spojina hrustanca v kolenu. Z vadbo se zmanjša hrustančni oligomerni matriksni protein (COMP). COMP je protein, za katerega velja, da je biomarker degeneracije hrustanca (Helmark idr., 2010). Vadba lahko tako povzroči, da se COMP v kolenu potisne v krvni obtok ali limfni sistem. Zmanjšana vsebnost COMP v kolenu s povečanjem koncentracije interlevkina-10 kaže, da vadba ni škodljiva in je lahko tudi zelo koristna. Neštetokrat je na udaru tudi tek, ki ”naj bi povzročal obrabo hrustanca”. Študija Hyldahl idr, (2016) pa dokazuje da je tek povezan z zmanjšanjem citokinov in spojin v kolenu, ki so povezane z obrabo in razgradnjo hrustanca.
Seveda obstajajo tudi mehanski vzroki za OA. Ljudje, ki imajo kolena močno na O ali X so nekoliko bolj nagnjeni k razvoju OA. Prav tako imajo ljudje, ki imajo odstranjen meniskus ali del meniskusa, večje tveganje za razvoj OA. Določeni zlomi, ki vključujejo kolenski sklep, lahko vodijo v posttravmatsko OA.
KAKŠNI SO SIMPTOMI PRI OSTEOARTROZI KOLENA?
Simptomi se pri OA kolena lahko znatno razlikujejo. Z blago OA bo marsikdo imel bolečino povezano s hojo, hojo po stopnicah ali tekom. Lokacija bolečine je lahko na notranji ali zunanji strani kolena. OA lahko pri nekaterih ljudeh povzroči oteklino. To običajno imenujemo ”voda v kolenu”. Občutek mletja v sklepu ali krepitacije so tudi pogost pojav. Ko se vnetje poveča imamo lahko bolečine tudi ponoči. Jutranja togost ali slaba gibljivost ob daljšem sedenju, je prav tako pogost pojav ob OA kolena.
Slika 2: Lokacija bolečine je lahko na notranji ali zunanji strani kolena.
SLIKOVNA DIAGNOSTIKA IN OSTEOARTROZA KOLENA?
Vzrok OA kolena ni povsem jasen. Pri ljudeh z bolečinami v kolenu in kot tistimi brez bolečin, se pojavljajo zelo različne klinične slike. Pri nekaterih je bolečina minimalna pri drugih pa je zelo huda, ne glede na to, kako izgleda rentgensko slikanje. To pomeni, da imamo ljudi z blago OA, ki imajo velike bolečine kot tudi ljudi s hudo OA, ki občutijo le malo bolečine.
ALI LAHKO TELOVADIMO Z OSTEOARTROZO KOLENA?
Raziskave že več kot dve desetletji jasno kažejo, da je vadba koristna pri osebah z OA kolena. Vadba izboljša bolečino, jakost mišic in zmanjša atrofijo mišic. Med drugim lahko z vadbo izboljšate kakovost vašega življenja in pomagate odložiti operacijo (Uthman idr., 2013).
Slika 3: Nekateri primeri vadbe pri OA.
Vadba ima pomembne protivnetne učinke. Zavedati se moramo, da OA ni posledica hoje ali preveč dejavnosti z majhno obremenitvijo (Lane, 1995). Še vedno je preveč strokovnjakov in ljudi, ki misli, da je OA kolena povzročena izključno zaradi obrabe. Večina se ob telovadbi počuti bolje. Razlogi za to so zapleteni, vendar so končni rezultati preprosti. V primeru, da boste redno telovadili, boste bolj zdravi, lažji, počutili se boste bolje in imeli manj bolečin, tako z blago kot tudi zmerno OA kolena.
Program vadbe za boj proti spremembam, ki jih vsi doživljamo s starostjo bo vključeval aerobno vadbo (npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje itd.), vadbo za moč/jakost in vadbo za ravnotežje. Te različne oblike vadbe pomagajo zmanjšati tudi tveganje za nastanek sarkopenije (izguba mase skeletnih mišic), bolezni srca, demence, diabetesa tipa 2, hipertenzije…
VIRI:
Courties, A., Sellam, J. in Berenbaum, F. (2017). Metabolic syndrome-associated osteoarthritis. Current opinion in rheumatology, 29(2), 214-222.
Gay, C., Chabaud, A., Guilley, E. in Coudeyre, E. (2016). Educating patients about the benefits of physical activity and exercise for their hip and knee osteoarthritis. Systematic literature review. Annals of physical and rehabilitation medicine, 59(3), 174-183.
Helmark, I. C., Mikkelsen, U. R., Børglum, J., Rothe, A., Petersen, M. C., Andersen, O. in Kjaer, M. (2010). Exercise increases interleukin-10 levels both intraarticularly and peri-synovially in patients with knee osteoarthritis: a randomized controlled trial. Arthritis research & therapy, 12(4), R126.
Hyldahl, R. D., Evans, A., Kwon, S., Ridge, S. T., Robinson, E., Hopkins, J. T. in Seeley, M. K. (2016). Running decreases knee intra-articular cytokine and cartilage oligomeric matrix concentrations: a pilot study. European journal of applied physiology, 116(11-12), 2305-2314.
Lane, N. E. (1995). Exercise: a cause of osteoarthritis. The Journal of Rheumatology. Supplement, 43, 3-6.
Uthman, O. A., van der Windt, D. A., Jordan, J. L., Dziedzic, K. S., Healey, E. L., Peat, G. M., in Foster, N. E. (2013). Exercise for lower limb osteoarthritis: systematic review incorporating trial sequential analysis and network meta-analysis. Bmj, 347, f5555.
Wang, X., Hunter, D., Xu, J. in Ding, C. (2015). Metabolic triggered inflammation in osteoarthritis. Osteoarthritis and Cartilage, 23(1), 22-30.
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI: Objava je napisana izključno za vašo izobrazbo in ni mišljena kot zdravniški nasvet v zvezi s priporočili za vašo diagnozo ali zdravljenje
